Nazaj na vrh

O stigmi

ljudi z duševno motnjo

Nihče si ne želi biti obsojan in diskriminiran zaradi razloga, na katerega ne more vplivati. Vendar je obsojanje oseb, ki trpijo za težavami v duševnem zdravju, v družbi v kateri živimo, žal še vedno prisotno.

Največja ovira za pravočasno ukrepanje pri duševnih motnjah je označenost – stigma, ki ima veliko obrazov in jo podpirajo stereotipi, zmotna prepričanja, miti o duševni bolezni. Najnevarnejši je tisti o nevarnosti ljudi z duševnimi motnjami. O njem je najpomembneje povedati, da so ljudje, posebej tisti, ki imajo hude in ponavljajoče se težave, štirinajstkrat pogosteje žrtve nasilnega vedenja kot drugi ljudje.

Stiske lažje premagujemo, če smo vključeni v skupine, ki negujejo strpnost, naklonjenost in medsebojno povezanost. Če pa so duševne stiske tako hude, da zaradi njih ne moremo več delati, čutiti in ustvarjati, je potrebno poiskati strokovno pomoč.

MITI IN DEJSTVA
o duševni bolezni
Mit #1
Ljudje z duševnimi motnjami, kot je npr. shizofrenija, so bolj nasilni in nevarni kot drugi ljudje.
Dejstvo:
Ljudje z duševnimi motnjami niso nič bolj nasilni ali nevarni kot drugi. Razlogi, da postanejo nasilni, so takšni kot pri vseh ljudeh: strah, občutek ogroženosti, prekomerno uživanje alkohola ali nekaterih drugih drog in drugo. Pogosteje so prestrašeni in zmedeni kot pa nasilni.
Mit #2
Shizofrenija je neozdravljiva.
Dejstvo:
Shizofrenija je ozdravljiva, zdravljenje pa je bolj učinkovito v začetnih fazah.
Mit #3
Otroci in mladostniki nimajo duševnih motenj.
Dejstvo:
Duševne motnje se lahko pojavijo tudi pri otrocih in mladostnikih, le da jih včasih težje prepoznamo, saj se lahko kažejo drugače kot pri odraslih.
Mit #4
Ljudje z duševnimi motnjami ne morejo opravljati odgovornih in pomembnih služb.
Dejstvo:
Ljudje z duševnimi motnjami, tako kot drugi ljudje, lahko opravljajo delo v skladu s svojimi znanji, izkušnjami, ambicijami in sposobnostmi.
Mit #5
Ko enkrat zboliš za duševno motnjo, nikoli več ne ozdraviš.
Dejstvo:
Veliko ljudi popolnoma ozdravi. Pri nekaterih se motnja ponavlja, a jo ob ustrezni podpori in zdravljenju uspešno obvladujejo.
Mit #6
Duševne motnje niso »prave« bolezni. Posameznik si je sam kriv, da ima duševno motnjo.
Dejstvo:
Duševne motnje so posledica sprememb v delovanju možganov in so prav tako bolezni kot nekatere druge, na primer sladkorna bolezen, astma ali bolezni ožilja.
Mit #7
Duševne motnje se zgodijo ljudem šibkega značaja.
Dejstvo:
Duševno motnjo lahko doživi vsak izmed nas in ni posledica značajskih potez. Vzroki so biološki, psihološki in socialni. Tudi močne in pomembne osebnosti lahko trpijo zaradi duševnih motenj, med njimi so bili npr. Abraham Lincoln, Ernest Hemingway...
Mit #8
Ljudje, ki potrebujejo psihiatrično pomoč morajo biti zaprti v bolnišnici.
Dejstvo:
Večina ljudi z duševno motnjo lahko živi doma ali v skupnosti, kadar je motnja dobro vodena in imajo podporo okolice.
Mit #9
Ljudje z duševno motnjo si lahko sami pomagajo, če imajo le voljo.
Dejstvo:
Duševna bolezen se ne pojavi zaradi šibkega značaja posameznika in se tudi ne more pozdraviti zgolj z močno voljo.
Mit #10
Duševna bolezen me ne more doleteti.
Dejstvo:
Duševne bolezni so postale vsakdanje in ne izbirajo svojih »žrtev« - lahko doletijo vsakogar, ne glede na starost, izobrazbo, kulturo... Vsak 7 prebivalec Slovenije ima v danem trenutku duševno motnjo in vsak tretji jo bo imel vsaj enkrat v življenju.
Mit #11
Shizofrenija je večplastna motnja osebnosti.
Dejstvo:
Shizofrenija je resna duševna bolezen, ki jo običajno mešamo z večplastno motnjo osebnosti: V bistvu pa je za to bolezen značilna zabrisana meja med realnostjo in domišljijskim svetom. Ljudje s shizofrenijo imajo simptome socialnega umika, iluzije in halucinacije, ki pa jih uspešno blaži sodobna medikamentozna terapija.
Mit #12
Duševna motnja, kot je shizofrenija, je posledica slabega starševstva.
Dejstvo:
Shizofrenija je zapletena bolezen in znanstveniki menijo, da je posledica spleta številnih dejavnikov, med drugim dedne obremenjenosti, možganskih poškodb pred rojstvom ali med njim ter stresa in/ali socialne osamitve. Vsekakor raziskave za zdaj še niso potrdile enega samega dejavnika, ki naj bi bil vzrok shizofrenije.
Mit #13
Za osebo s težavami v duševnem zdravju ne morem storiti ničesar.
Dejstvo:
Podpora svojcev in prijateljev je ključnega pomena pri okrevanju in ponovnemu vključevanju v družbo.

Razumevanje

JE PRVI KORAK.
Stigmatizacija in obsojanje ljudi s težavami v duševnem zdravju izhaja iz našega nerazumevanja njihovih občutkov.

Te zanima, kako osebe v duševni stiski občutijo svet okoli sebe?